Španski in francoski organi pregona so v skupni operaciji aretirali 15 voznikov avtobusov, ki so osumljeni nezakonitega prevoza migrantov med Španijo in Francijo. Preiskava je razkrila, da so vozniki od migrantov brez ustreznih dokumentov zahtevali plačila v višini od 20 do 400 evrov za prehod meje. V zameno za denar so migrantom omogočili potovanje brez veljavnih vozovnic ali pa so jim izdali vozovnice na tuja imena, s čimer so se skušali izogniti mejnim kontrolam. Operacija je razkrila organizirano mrežo izkoriščanja rednih avtobusnih linij za namene ilegalnih migracij znotraj schengenskega območja. Aretirani vozniki so delovali na relacijah, ki povezujejo ključna španska in francoska mesta, pri čemer so izrabljali svoj položaj za osebni dobiček. Oblasti poudarjajo, da tovrstna dejanja ne pomenijo le kršitve zakonodaje o tujcih, temveč tudi resno varnostno tveganje v cestnem prometu, saj so bili potniki v nekaterih primerih prevažani v neustreznih razmerah.

Panamske oblasti so sporočile, da se je prehod migrantov skozi Dariensko sotesko, nevarno naravno mejo med Kolumbijo in Panamo, v letu 2025 drastično zmanjšal. Po uradnih podatkih je to območje prečkalo le 3091 oseb, kar predstavlja 99-odstotni upad v primerjavi z letom 2024, ko je to pot na svoji poti proti Severni Ameriki izbralo več kot 300.000 ljudi. Kljub izjemno nevarnim razmeram v pragozdu je ta pot v preteklih letih veljala za eno glavnih tranzitnih točk za neregularne migracije v regiji. Drastičen upad števila prehodov kaže na spremenjeno dinamiko migracijskih tokov v Latinski Ameriki. Panamska vlada je v preteklosti napovedala ostrejše ukrepe za nadzor meje in sodelovanje z mednarodnimi partnerji pri omejevanju nezakonitih prehodov skozi to neprehodno džunglo. Čeprav so razlogi za tako obsežno zmanjšanje večplastni, podatki potrjujejo, da se je pritisk na to specifično pot skoraj povsem ustavil, kar močno vpliva na humanitarno situacijo in varnostno politiko v celotni srednjeameriški regiji.

Evropska komisija je za leto 2025 napovedala znatno povečanje števila izgonov oseb, ki nimajo pravice do bivanja v Evropski uniji. Po besedah evropskega komisarja za notranje zadeve Magnusa Brunnerja se je stopnja izgonov v prvih treh četrtletjih leta 2025 povzpela na 27 odstotkov, kar predstavlja opazen skok v primerjavi z 19 odstotki v letu 2023. To je hkrati najvišja zabeležena stopnja po letu 2019, vendar je komisar poudaril, da trenutni rezultati še vedno niso zadostni za učinkovito obvladovanje migracijskih pritiskov. Strategija Evropske komisije vključuje boj proti nezakonitim migracijam na več ravneh, kar poleg doslednega izvajanja izgonov obsega tudi hitre zavrnitve oseb z majhnimi možnostmi za pridobitev azila ter tesnejše sodelovanje s tretjimi državami. Cilj slednjega je preprečiti, da bi se posamezniki sploh podali na nevarne begunske poti. Brunner je napovedal, da bodo države članice lahko delovale še bolj učinkovito, ko bodo v celoti implementirani zakonski predlogi, ki jih je komisija predstavila v začetku leta 2025. Ti ukrepi vključujejo tudi vzpostavitev centrov za vračanje v državah zunaj meja povezave.

Število nezakonitih vstopov v Nemčijo se je v letu 2025 znatno zmanjšalo. Do zmanjšanja je prišlo zaradi ponovnega nadzora na mejah od septembra 2024, ki se je intenziviral maja 2025. Članki sprašujejo, koliko beguncev in prosilcev za azil je bilo preštetih od takrat.

V Združenem kraljestvu so v ponedeljek stopila v veljavo nova pooblastila, ki mejni policiji in kriminalističnim preiskovalcem omogočajo zaseg ter preiskavo mobilnih telefonov in SIM-kartic migrantov, ki so v državo prispeli z majhnimi čolni čez Rokavski preliv. Ukrep je namenjen učinkovitejšemu boju proti kriminalnim združbam, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi, ter pridobivanju ključnih informacij o njihovih operacijah neposredno od ekonomskih migrantov in prosilcev za azil. Nova zakonodaja organom pregona omogoča preiskavo elektronskih naprav brez potrebe po predhodni aretaciji posameznika. Britanske oblasti s tem korakom krepijo nadzor nad nezakonitimi prehodi meje in poskušajo omejiti število nevarnih prečenj preliva. Kritiki ukrepa sicer opozarjajo na vprašanja zasebnosti, medtem ko vlada vztraja, da je dostop do podatkov nujen za razbitje tihotapskih mrež, ki ogrožajo človeška življenja.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal znatno okrepitev varnostnih ukrepov na meji z Venezuelo, da bi se država pripravila na morebiten množičen prihod beguncev. Odločitev sledi nedavnim vojaškim dejavnostim Združenih držav Amerike, ki so izvedle napade na Caracas in druga venezuelska mesta. Kolumbijske oblasti so se za ta korak odločile preventivno, saj pričakujejo povečan pritisk na obmejna območja zaradi destabilizacije razmer v sosednji državi. Kljub napovedim o povečani pripravljenosti je bila situacija na mejnih prehodih v mestu Cúcuta ob njihovem odprtju povsem mirna. Novinarji na terenu so poročali o običajnem pretoku ljudi brez znakov večjih motenj ali nenadnih migracijskih valov. Kolumbijska vlada sicer pozorno spremlja razmere v Caracasu, saj bi stopnjevanje napetosti lahko povzročilo humanitarno krizo v celotni regiji. Predsednik Petro je poudaril, da je prednostna naloga zagotavljanje varnosti in ustrezna oskrba ljudi, ki bi se morda odločili za beg iz Venezuele.

V Združenem kraljestvu so lani zabeležili drugo najvišje število prihodov migrantov, ki so Rokavski preliv prečkali v majhnih čolnih. Po uradnih podatkih britanskega notranjega ministrstva je v letu 2025 v državo na ta način prispelo 41.472 oseb. Ta podatek predstavlja resen politični izziv za vlado premierja Keira Starmerja, saj se je skupno število prihodov od njegovega prevzema oblasti povzpelo na približno 65.000. Britanske oblasti so izpostavile, da se Starmerjeva administracija približuje neželenemu rekordu, saj bo v manj kot dveh letih njegovega mandata število prehodov verjetno preseglo ravni prejšnjih vlad. Povečanje števila prehodov v drugi polovici leta 2025, ko je bilo že julija zabeleženih več kot 25.000 prihodov, je prispevalo h končni visoki številki. Kljub prizadevanjem za okrepitev obalne straže in sodelovanju s francoskimi organi se britanske oblasti še vedno spopadajo z logističnimi in varnostnimi težavami, ki jih prinašajo nevarni prehodi morske poti.

Kanadske oblasti so v obdobju med januarjem in oktobrom 2025 iz države izgnale 366 državljanov Nigerije, kar odraža znatno poostritev migracijske politike. Po podatkih kanadske agencije za mejne službe (CBSA) je to najvišja raven uveljavljanja imigracijskih predpisov v zadnjem desetletju. Poleg že izvedenih izgonov se na seznamu za deportacijo trenutno nahaja še 974 Nigerijcev, katerih postopki odstranitve so v teku. Kljub povečanemu številu izgonov Kanada ostaja ena izmed prednostnih destinacij za nigerijske migrante, ki iščejo boljše gospodarske in izobraževalne priložnosti. Poostreni ukrepi CBSA so del širšega prizadevanja kanadske vlade za obvladovanje migracijskih tokov in zagotavljanje spoštovanja zakonskih določil o bivanju v državi. Podatki kažejo na sistematičen pristop k zmanjševanju števila oseb, ki v državi bivajo brez ustreznih dovoljenj.